Imam kriv nos...in kaj potem?!

sreda, 8. april 2015

Imam kriv nos...in kaj potem?!

Kaj je lepota? Kdo je lep?

Kaj je lepota? Kdo je lep? Jaz na tovrstna vprašanja nikdar ne najdem čisto konkretnega odgovora, kaj šele, da bi odgovor izstrelila kot iz puške. Videnj lepote je skoraj toliko, kolikor je ljudi. Vsak lepoto vidi po svoje in vsak ima o njej svoje mnenje.

Leta nazaj, ko sploh še prepevala nisem, pravzaprav sem bila še najstnica, sem kdaj pa kdaj rekla, da si bom dala operirat nos. Ker je pač kriv. Pa takrat o lepotnih operacijah sploh še ni bilo govora. To je bila bolj tabu tema. Danes je to trend. Leta so minevala in utirat sem si začela svojo pevsko pot. In z leti je misel na popravek nosu pojenjala. Presenetljivo! Po moji blond logiki in glede na to, kako se svet vrti, bi morala še več in intenzivneje razmišljat o tem. Ampak bolj, ko so lepotne operacije postajale običajne, bolj sem se odmikala od misli, da bi se tudi jaz oglasila pri lepotnem kirurgu. O, za popravit bi bilo še marsikaj drugega poleg nosu....ampak zakaj? Jaz zaradi tega ne bom nič bolj srečna! Tisti, ki me imajo radi, me imajo radi tako kot sem. Tisti, ki me ne poslušajo zdaj, me ne bi začeli poslušali, če bi imela raven nos.

O, ja tudi jaz imam prebliske, ko sama sebi nisem všeč, ko me moti to in ono. Ampak me vedno hitro mine. Pa še cel kup ljudi okoli mene bi bilo zelooo hudih, če bi pred njimi kar naenkrat stala Alenka z ravnim nosom, z napetim obrazom, polnejšimi ustnicami...in sem jim takooo hvaležna za to. Če pa sem iskrena, me je strah kot hudič lepotnih posegov. Kaj pa, če ne bi imela več obrazne mimike, če se raven nos sploh ne bi vklopil v »okolico«, če...Tudi kot javna oseba mi ni treba bit večno lepa, karkoli že to pomeni in ni mi treba bit večno mlada. Ker to enostavno ni mogoče in pika.

Precej kislo se nasmehnem, ko 30letnica izjavi, da se pri 30ih še vedno počuti mlado. Madona, a sem jaz mal usekana al kaj? Ker jaz se pa pri 50ih počutim...no, mlado mogoče ne več, ampak mladostno pa brez dvoma.

Niti slučajno se ne veselim gub in staranja, ampak to je pot, ki jo moramo prehodit vsi...brez izjem! Ljudje smo si različni in zato je prav, da si vsak izbere pot, ki se njemu zdi najboljša in se na njej dobro počuti.

Res po svetu hodijo lepotice, ki tudi meni vzamejo sapo in krasijo naslovnice. Pa še pri teh imam včasih pomisleke, saj že s pravim foto učinkom na pametnem telefonu lahko naredim presneto dobre fotke. Priznam, tudi jaz raje objavim fotko, na kateri izgledam nekako bolj sveža in sem tudi sama sebi en mejčken všeč hihi. Zakaj pa ne, če pa je to izvedljivo tako enostavno in predvsem neboleče.

Tudi, če nismo lepi za naslovke, smo lepi...lepi za ljudi, ki v nas vidijo dobro! Z dodatkom nasmeha pa smo sploh najlepši!