Juhuhu, prazniki so tu!

sreda, 27. april 2016

Juhuhu, prazniki so tu!

Prazniki! Vsako leto znova jih preštevamo in kombiniramo proste dni za oddih.

Prazniki! Vsako leto znova jih preštevamo in kombiniramo proste dni za oddih. Če je še leta nazaj bilo bolj pogosto, da se je večina ljudi podala od doma kam na oddih, je biti doma med prazniki postala dokaj običajna praksa.

Kot mladenka sem se s prijatelji med prazniki gotovo odpravila na kak izlet. Včasih tudi večdnevni. Dandanes sem največkrat bolj ali manj v bližini doma. Kakorkoli, prazniki in prosti dnevi so dobrodošli in sproščujoči. Biti doma in imeti nekaj več prostega časa sploh ni tako slabo.

Sama imam navado med prvomajskimi prazniki tudi kaj postoriti doma. Vsako leto nekje v tem času se lotim našega balkona, na katerem je potrebno premazati lesena tla in jih tako zaščititi pa tudi osvežiti, polepšati. In ob tem neverjetno uživam. No, če bi bil balkon večji, se ga najbrž ne bi lotila s takim veseljem in vnemo hihi. Pa ni in tako to opravilo niti ni tako zamudno. Pod kolenčka si dam mehko podlago, na roke zaščitne rokavice in lahko začnem. Letošnje vreme mi zna malo ponagajati, zato bom morala počakat na sončen in malo bolj topel dan. A, če velja kot pravijo, da pomladne ognje na predvečer 1. maja prižigamo zato, da bi soncu pomagali, da se čimprej ogreje in zasije s polno močjo, bom to opravilo prestavila z aprila na maj.

1.maj prinaša tudi številna tradicionalna kresovanja in v Ljubljani se zgodi na Rožniku. Uh, na Rožnik sem šla vedno rada, a bolj v dopoldanskih urah, ko je bil sprehod en tak miren odklop. A tudi nočni predpraznični pohod na Rožnik ima prav gotovo svoj čar. Malo me zamika, a nobeno leto tako zelo, da bi se tudi sama odpravila tja gor. Veter tako ali tako prinaša valove glasbe in ritma prav do našega stanovanja in na trenutke celo prepoznam pesmi, ki jih špilajo. Ljudje se imajo fajn, plešejo, rajajo, se družijo, kaj pojedo in kaj popijejo. Hja, nekateri tudi preveč. A to je že od nekdaj tako in tako tudi ostane.

V novodobnem času, ki se odvija z neverjetno hitrostjo je pomemben vsak sproščujoč trenutek, ko se ustavimo in se imamo preprosto dobro! Če le dobimo priložnost za to, jo zgrabimo in izberimo zase tisto, kar nam najbolj paše in dobro dene.

In zato…. naj zagorijo ognji! Tisti na prostem in tisti v naših srcih! Lepe praznike vam želim!