»Delati lepo…tudi s samim seboj!«

Tokrat me je bolečina v hrbtu, tam okoli lopatice opozorila na to, da sem pravzaprav najbolj mačehovska prav do sebe same. Za druge me skrbi, jih opozarjam na to in ono, kako morajo paziti nase… Psičko Ello celo vozim na akupunkturo, da ji kolikor se pač da oljašam jesenska leta njenega življenja. Pomislim, da sem tudi sama nekje tam…po letih mislim…no, recimo, da sem na začetku jesenskega obdobja mojega življenja hihi.

Ker je bila bolečina za razliko od prejšnjih precej bolj intenzivna, predvsem pa ni in ni ponehala, sem vedela, da bom morala nekaj narediti. Šla sem sicer k zdravniku, a od silnih tablet ni bilo dosti efekta. Navajena, da bolečina hitro mine, sem postajala precej nastrpna, a so me podučili, da zna trajati. Pa sem od prijatelja dobila v uporabo zelo učinkovito napravo Interx…tisti dražljaji, ki jih proizvaja dobro blažijo bolečino. Položim blazinico na mesto, kjer boli in vklopim. Resnično deluje!

Tudi vroča blazina napolnjena z gelom deluje blagodejno. In potem za nameček čisto slučajno na celodnevnem druženju z ljudmi in njihovimi štirinožnimi prijatelji spoznam gospo, ki me kar tam na licu mesta, pod krošnjami dreves »vzame v roke«, me strokovno na hitro zmasira in omogoči, da se presenetljivo dobro držim celih 7 ur. Zdržim! Juhuhu! No, pa sem se naročila še na eno masažo…končno dojamem, da za to dejansko imam čas, tudi tiste evre bom nabrala, saj sem pridno dekle in konec koncev zberem tudi voljo. Poskrbim zase ter ugotovim, da se splača!

Nisem še čisto dobra, a mi to, da sem le poslušala sporočila mojega telesa omogoči, da se brez kakšnih zadržkov oglasim v Centru Vič. Saj veste, sledi kavica, ob čemer opazim, da je v Neo cafe na voljo novost…presne tortice. Danes ne, a v kratkem jih gotovo probam.

No, pa se moja pot nadaljuje do Kopitarne. Živahne barve me vedno premamijo in takoj opazim novo kolekcijo copat različnih vzorcev in barv. Luštne in udobne.

Stopim ven in pogled mi uide na desno…proti trgovini Okaidi...stopim v trgovino in naredim en krog. Trgovina je namreč neverjetno bogato založena z novimi oblačili za najmlajše. No, jaz pa se zagledam v luštne torbice, a na koncu ugotovim, da le niso zame hihi.

Na sredi Centra, kjer je ponavadi otroški kotiček, pa se tokrat bohoti Razstava gob. Tudi danes si jo lahko še ogledate. Nisem gobarka, a pripravljam in jem jih neizmerno rada…z jajčki, v omaki, pa gobovo rižoto in ocvrte marele imam rada…

Pomislim, da sem dobro preživela moj obhod Centra. Pravzaprav je bil še intenzivnejši kot ponavadi. Malo zato, ker je v Centru Vič res vedno pestro, malo pa tudi zato, ker sem prisluhnila tistemu notranjemu glasu in opozorilu, da moram upoštevati sporočila, ki mi jih pošilja moje telo!

Prisluhniti si in poskrbeti zase že takrat, ko še ni najhuje. Dobro voljo pač lahko trosiš naokoli v največjem obsegu ravno takrat, ko se tudi sam dobro počutiš! In zato bom pokrbela, da bo še dolgo tako!!! : )